Spremembe je treba sprejeti v glavi in jih izvajati s srcem!

»V fitnes greva.«
Še ena pogruntavščina, torej. Kako naj si pri polnem delovniku, ki se mnogokrat zavleče preko obveznih osem ur na dan in otroku, ki ga zadnji čas poberem iz vrtca, privoščim odsotnost od doma samo zaradi fitnesa? Kdo bo pa skrbel za gospodinjstvo?

Takrat sem bolje spoznala, da ljudje, ki se soočamo z neko težavo, večkrat prej poskušamo težavo skriti kot jo reševati. Iščemo izgovore, jo prelagamo ali pa jo jemljemo preveč površinsko, da bi jo rešili. Sploh, ko gre za hujšanje!
Nič drugačna nisem bila sama. Neznansko sem si želela shujšati, spet biti fit in zadovoljna v svojem telesu, ampak bi najraje videla, če bi se to zgodilo čez noč, brez napora. Le kdo ne bi?

Čeprav s kepo v želodcu in malce zadržano, pa sem se kljub vsemu odločila, da dam trenerju vsaj priložnost, da me spozna in mi razkaže naprave v fitnesu. Niti v sanjah si nisem mislila, da bo to spremenilo ves moj pogled na hujšanje, telovadbo, prehrano, predvsem pa na to, da je gibanje še dandanes vodilo zdravega duha v zdravem telesu.
In tega sem želela spet občutiti, zato sem si rekla, da je moj cilj 10 kilogramov in ko ga dosežem, bom nehala. Rekla sem tudi, da, če me bodo vadbe obremenjevale in če se pri tem ne bom dobro počutila, tega ne bom delala. Zelo dobro namreč vem, kako funkcioniram in če me nekdo z nečim preveč sili, lahko hitro dobim odpor.
10 kilogramov torej in to bo to.
Ne bom lagala, prve dni je bilo kar malo neprijetno. Saj veste, kaj mislim, ne? Telovadnica, polna izklesanih teles, čudovitih športnih oblačil na ostalih članicah, skupne garderobe in javno preoblačenje mi niso bili v največje veselje, a sem razmišljanje o tem nekako pretvorila v motivacijo. Večkrat sem si rekla:« Poglej, samo še nekaj obiskov in tudi ti boš lahko slekla to oguljeno trenerko in oblekla pajkice!« Res, da še ne bom v njih izgledala kot one, ampak konec koncev niti Rim ni bil zgrajen v enem dnevu.

Čeprav sem na začetku mislila, da bo to še ena od odločitev, ki se bodo – tako kot diete, neuspešno končale nekje na polovici, sem imela iz dneva v dan večji zagon. Že po prvem tednu izvajanja vaj, ki mi jih je predpisal trener, in črtanju nezdravih živil z moje prehrane je naredilo ogromno spremembo.
Počutila sem se lahkotno, dela sem opravljala bolj zbrano in za dolge maratonske delovnike mi ni zmanjkalo energije in zagona.
Takrat se je tudi prvič zgodilo nekaj, česar pri dietah, ki sem jih testirala, nisem doživela. Naenkrat nisem bila več lačna slabe hrane.
Ker sem imela izdelan načrt prehranjevanja in jedilnikov, ki jih lahko uživam, sem skrbela sem za uravnotežen vnos beljakovin, zelenjave in vitaminov, pazila pa sem pri vnosu ogljikovih hidratov in to je zapomnilo mojo potrebo po hranilnih snoveh, ki jih telo potrebuje.
Ne bom lagala, prišli so dnevi, ko bi se, utrujena od službe, raje odpravila domov, pojedla testenine z bolonez omako in sirom, odprla največjo čokolado in se prepustila poležavanju do večera.
A se nisem. Zakaj? Pri nas, malce debelušnih ljudeh, ki smo takšni zaradi lenobe (ja, kruto, vem) in ne zdravstvenih razlogov, je namreč veliko naših kilogramov »v nas« samo v brezplačnem najemu z delux oskrbo.
Kaj to pomeni?
To pomeni, da dokler jim dovoljujemo, jih hranimo in do njih gojimo nežna čustva, se njihova moč krepi. Mi skrbimo, da jim je udobno in zato nimajo želje, ne potrebe, da bi nas zapustili. Nasprotno. Kjer je fino, je vedno gužva. Tudi, če govorimo o maščobah na telesu.
1 + 1 = 2
Svoje prve fitnes pajkice sem oblekla decembra. Takrat sem imela že 7 kilogramov manj.

Si predstavljate to motivacijo?
Ja, vem. Ogromna izguba za nekaj dni več kot en mesec vadbe. Še danes se mi zasvetijo oči, ko sem spomnim zabeležke o tem. In to je druga stvar, ki še kako velja pri »močnejših« ljudeh.
Vse odvečne kilograme nosimo zaradi nepravilne prehrane in ne gibanja. Da se to spremeni, je potrebna samo zamenjava formule. Pravilna prehrana in gibanje. Ni enostavnejše formule na tem svetu kot je ta, prisežem. Takoj, ko smo jo zmožni sprogramirati v glavi, bo dala rezultate na telesu. Sploh potrebujete še karkoli drugega, da začnete?
Ko sem začela hoditi v fitnes, so mi rekli, da bodo šli prvi kilogrami najhitreje stran, za kar so poskrbele vse moje kardio vadbe. Zelo kmalu so obliko začele dobivati tudi roke, zagotovo največji ponos pa so bila zmanjšana in bolj čvrsta stegna.
Vem, da če bi takrat shujšala samo zaradi diete in ohranila tedanji način (ne)aktivnega življenja, bi mi okrog stegen ostalo veliko odvečne kože, telo pa ne bi imelo lepe oblike. Napredek na vsakodnevni ravni me je gnal naprej, da sem v fitnesu vztrajala vse do spomladi, ko sem s trdim delom in zvestobo zdravi in poživljajoči hrani (koliko neštetih možnosti priprave je takšne hrane, prej sploh nisem vedela!) izgubila 18 kilogramov in pristala na nihajočih 79-80kg (mož jih je v istem času izgubil 35).
Si zamislite ta fantastičen občutek, ko v garderobi najljubše trgovine zakričiš prijateljici naj ti prinese tri številke manjše hlače? Božansko! In ena najboljših motivacij za nadaljevanje, kar sem jih kdaj imela.
In ko je ravno tak čas… Kako boste pa vi vstopili v novo leto? Z obljubo o novem začetku ali z minus 7 kg?
Alma P.